O stiskah odraščajočih bi morali več govoriti
V Veliki dvorani novogoriške mestne hiše se je zaključil 33. regijski otroški parlament za severno Primorsko, ki smo ga gostili v Društvu prijateljev mladine za Goriško. Več kot 50 osnovnošolcev tretje triade, predstavnikov šol od Bovca do Vipave, je nadaljevalo razpravo o duševnem zdravju, ki so si jo otroci izbrali za temo parlamenta za dve leti.
Uvodoma je otroke nagovorila psihologinja Lara Fornazarič z novogoriškega CSD, Dela na področju družine, z rejniki, srečuje se s stiskami in na dveh resničnih primerih težav z duševnim zdravjem (seveda brez omenjanja imen) je ponazorila, kaj pomeni, ko ima otrok v stiski oporo oziroma nekoga, pri komu iskati pomoč.
“K meni je hodila punca, ki je živela sama z mamo. Očeta ni bilo, pred tem je, ko je bila majhna, večkrat videla, kako je oče mamo tepel. V šoli se je zalomilo, ko so se ji sošolci začeli rogati, ker je bila drugače oblečena, tiha, sama. Mama se je trudila, ampak večkrat ji je govorila, da je lena, da če bo šlo tako naprej, jo bo dala v zavod … Punci je bilo težko. Tudi razred je ponavljala, zato je tudi še tiste prijateljice, ki jih je imela, ob ponavljanju izgubila. Zdela se je sama sebi zguba in raje, kot da bi jo drugi pomilovali, je ostajala sama. Osnovne šole ni zaključila, šla je na nižje poklicno izobraževanja, še vedno je doma, prijateljev nima .. Pa še druga zgodba, podobna, ampak z bitsveno razliko. Punca je v šoli posebna, ima težave s sošolci, imela je učne težave, vendar njeni sarši so ji pomagali. Našli so ji inštrucje, šli v šolo, se pogovorili s sošolci. Ta punca je tudi imela stiske, zbežala od doma, ampak imela je starše ob sebi. Kaj je bistvena razlika? Ena punca je imela starše v oporo, drug pa je ostajal občutek, da je sama na svetu."
Fornazaričeva je sklenila, da se lahko vsakdo znajde v stiski, bistveno je, da ni sam. "Kaj pa moramo narediti, da ne ostanemo sami? Tudi mi moramo drugim kaj nuditi, jim dati to, ka od njih pročakujemo. Le tako ne bomo ostali sami. V odnosih je načeloma tako, da kar daš, to dobiš," je dodala gostja zasedanja parlamenta.
In to, kako poiskati pomoč, kakor tudi, kako jo nuditi, sta dve od vrste vprašanj, o katerih razmišljajo mladi parlamentarci. Kajti tema razprave je široka: kaj otroke spravlja v stisko, kdo so tisti, ki jim lahko zaupajo, kako lahko sami premagujejo stiske, ali imajo na šolah koga, komur se lahko zaupajo, ali je morda šolski sistem preveč naravnan k dosežkom, kaj bi bilo dobrodošlo spremeniti pri pouku, kako na duševno zdravje vplivajo družina, vrstniki, socialna omrežja, kdo zmore pomagati, ko so stiske blage in kdo, ko so hujše, …. In še bi lahko naštevali, ker kot rečeno, je vprašanj s področja duševnega zdravja veliko.
Zbrani mladi poslanci v Novi Gorici so se posameznim sklopom tega področja posvetili z delom po skupinah. Slišati je bilo mogoče pronicljive zamisli, kako kaj spremeniti na bolje, otroci nas s tem opozarjajo, da želijo biti slišani - in tudi uslišani. Rezultat današnjega zasedanja je bil nabor napotkov, kako ravnati za dobro duševno zdravje. Sredi aprila pa bodo po zaključnem, državnem zasedanju parlamenta tudi zapisani zaključki razprave mladih s priporočili za odločevalce vred.
Otroke sta prišla pozdravit novogoriški podžupan Marko Tribušon in podpredsednik MDPM za Goriško Tomaž Horvat.
[FOTO ID="2023040413550787" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111320188" SRC="min" /][FOTO ID="2023040414095310" SRC="min" /][FOTO ID="2023040414112158" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111351959" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111364951" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111382346" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111391344" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111404442" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111414756" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111431025" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111441903" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111461484" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111474171" SRC="min" /][FOTO ID="2023041111503847" SRC="min" /]